»Ko je konec 19. stoletja začel v samozaložbi izdajati svoja dela, ki so se mu zdela najboljša, je zapisal, da ga je politika izčrpala in mu popila moči, zato čuti potrebo, da se vrne k literaturi. Torej je bila literatura zanj nekakšno zatočišče in prostor svobode.«
»To, kar počnejo starši otroci, vidijo in poskusijo posnemati. In zdaj če ga potegne v to, potem tudi nadaljuje.«
»Mislim pa, da je ona bolj koncizna in metodična pisateljica, kot bi bil jaz.«
»V zgodbi, ki ni dialoška, tudi ni telesnosti in seksualnosti, ki ju kritiki redno izpostavljajo kot rdečo nit Lenkovega pisanja.«
»Treba je ujeti tisto tanko mejo in hoditi po njej«
»Utrujajoče in ceneno je ves čas govoriti o drugih kot o nekakšnih zgledih ali lutkah, ki jih premikaš samo zato, da pokažeš neko poanto. Rad bi ... drugače.«
»Zanimajo me obrobne stvari, kar je na robu, zlomljeno. Pa stvari, ki jih drugi ne vidijo.«
»Osebna tematika je za pesnico izhodišče, ki ga nadgradi z zanimivo literarno izpeljavo.«
»Mislim, da sem dojel, v čem je bi ključ uspeha. Če bi od samega začetka napovedal, da bom pisal o travmatičnih stvari, vsaj pol ljudi knjige ne bi niti vzelo v roke.«
»Včasih se mi zdi, da se nahajam znotraj, da ga poseljujem, a sem vendarle v njem tujec.«
»Lahko bi rekli, da je ustvarila izvirno različico sodobne pravljice, zajemala je iz doživljajskega sveta sodobnega otroka, ki z lahkoto vstopa v domišljijski svet, in se hkrati dotikala tudi njegovih stisk. V teh svojih realističnih drobnih črticah se je dotikala tudi iracionalnega sveta. Otrokovo igro na meji med resničnostjo in iluzijo je rahločutno vpletla v v čudovit literarni svet, po katerem jo vsi poznamo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju